Včasih se mi zdi
Da je moje srce prepolno
In moje misli pregoste
Da bi lahko
Dihala z mirnimi ustnicami.

Nohte zarijem v dlani

In zobje mi trgajo povrhnjico. 

Obrnila sem hrbet
Vsemu kar ni dišalo po meni.

Svojega teritorija ne markiram
Ampak vedel boš
Da sem bila tu.

Moji kriki ne odmevajo
In prsti ti trepetajo
V frekvenci
Mojega srda.

Ko se slečem
Na meni ostane
Le resnica tvojih laži.
Jutri se zažgem.

MV