Vse je zdaj in vse je zmeraj
nekje med strunami vesolja
sem smreka morda bor včasih breza
drugje kalužnica rumen lapuh
gibka odaliska pozabljena od vseh ki prodajajo otroke
ali v krinolini pred giljotino
tam na robu jase gledam skozi oči plašne srne
kriknem ob napalmu iščem polje riža
bežim črna v črno močvirje
spotikajoča in izgnana s culami zelišč
za menoj gorijo grmade
najdena v rokah, ki spletejo venček marjetic
za nevesto
ki je kmalu starka
sedi ob reki
in se sprašuje, kdaj je bila brezdomec, ki spi na klopi
ker pozna vse njegove občutke
Poetesa Irena: Hvala ti za to vešče izpeljano, pomenljivo pesem. Vsebina prepredena z metaforami, ki ti dajo misliti, a nikjer ne skrenejo z jasno začrtane poti, ampak se trdno oklepajo rdeče pomenske niti. Vredno je, da se večkrat pozorno sprehodiš med besedami, da se ti pesem odkrije do potankosti.
Naj ti bo v veselje ta čudovit pomladni dan,
Sašo
tako me bega, da je vse kar je, zdaj in smrt mlajšega od mene. in ko ugotovim, da sem umrl z njim, sem tudi jaz ta pajek in birič. prej ne.
lp
Resničnost zna biti tako direktna.
Je pa tvoja vsaj umetelno boleča,
zato se jo da z užitkom brati.
Hvala Pi in lep dan ti želi Ra
Dragi Sašo, hvala za lep komentar, veseli me, da si šel na spehod do reke, v kateri so vsi obrazi.
Lp
pi
Miko, ja, prej ne. Pa tudi, ko veš, velikokrat pozabiš in padeš v vsakodnevje skrbi za preživetje, da odmikaš, kar se v resnici ne da.
Hvala
lp
pi
Rajko, resničnost je direktna. In prevečkrat direktno boleča. :) Ne pomaga niti umetnost, no, včasih na trenutke morda, za kapljico lepote.
Hvala
lp
pi
Irena, pomenljivo potovanje v brezkrajnost krutega minevanja skozi nebodigatreba čase, kjer mladenka (p)ostane starka.
Čestitam, lp, Caki
Transformacije, ki jih zmore empatija ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Caki.
In tako v spirali ...
lp
pi
Ana, najlepša hvala.
Empatija ali spoznanje. :) Morda empatija zaradi spoznanja.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
