Lahko sem čisto drobno seme,
roža, vresje ali drevo.
Nekaj med luno in soncem
in most tam nekje med zemljo in nebom.
Lahko sem polž, s hiško, brez nje …
in hkrati tista ptica, ki ga lačno prebode.
Mušica ob mlaki in žaba z dolgim,
lepljivim jezikom.
Pesek, ki se steka skozi stekleno grlo
ali puščava, ki stoletja čaka.
Rahel piš vetra, ki ji brezčasno
riše valovite kodre.
Lahko sem krik in tišina
in vse tisto vmes.
Strma gorska pot ali dvojni ovinek
razdrapane ceste.
Lahko lebdim v trepetu zraka,
strmo padam z bučanjem slapu.
Skrivam se v popku mimoze
in se bohotim sredi vencev na svežih gomilah.
Strmim s prodornim pogledom
ali pogledam stran.
Lahko sem galeb in val,
na katerem počiva.
Žolna, skorja drevesa
in njun boleč poljub.
Lahko sem vulkan in vorteks in nič.
Lahko sem, ki sem, kar sem …
in sem, kar sem
le da ne vem
da sem vse
hvala
objem
pi
Lahko opazim neopazno zavest in sem
Poslano:
11. 03. 2024 ob 21:50
Spremenjeno:
11. 03. 2024 ob 21:51
he, he
Lahko sem vulkan in vorteks in nič. dobra
sem en sen semen združil tvojo 1. in zadnjo misel
Da, Irena, pozabimo da smo vse ...objeeem
Svit, tako je ... ti že veš vse to... pozdrav tebi in šojam;)
Fionapanmor hvala:), pozdravček
Rajko, he he ... dobro si to naredil:)
ko sem vse, se zavem, da sem nič, če bolje pa je to, da sem kljub niču, ko enkrat minem, do tistega trenutka lahko vse.
Vedno mi je všeč preigravanje Niča, ki vsebue vse.
lp, Lidija
Lidija, hvala, tudi sama nenehno preigravam ta vse in nič ... najprej sem se morala spoznati z ničem, da je prišel vse;)))) ... ampak sta vsak dam oba na obisku ...
Komentiranje je zaprto!