Scena
Kozarci popite noči
gnetejo telesa
in mešajo ponos želja
na dolgi poti brez postaj.
Karakter nastavljačev
krilati po nepogledih,
da bi vzbudil poglede,
ki z meglo samovšečnih
zakrivajo zadnje zaplate
in kradejo repo s polj.
Urni vranec je skočil
in jim plemenitost predočil,
da so hrzale kobile
v igri z željnim silakom
za njih žrebe v ponos
že davno pozabljenim očakom.
Tihi sprehod skozi zaveso noči.
Zapuščina in sled
sta v pepelu spomina.
Bil je sam in daleč;
sedaj je blizu in z njo!
Soba v plavem nasmehu
še zmeraj velja.
Mala, tiha nočna glasba
na valovih želja.
Na mizi skodelici kave za dva,
Dobre – prave kave.
Zdaj se lahko začne!
Nekako mi je toplo pri srcu čitajući ovu tvoju odličnu pjesmu, Caki.
"Na mizi skodelici kave za dva,
Dobre – prave kave."
Lp, Katica
Ah, jaz pa razumem vso to razgretost (kozarci popite noči ...) kot spoznanje, kako lepo je biti v dvoje -v drugačnih vibracijah.
Lepo.
Katica, hvala za kofetarski obisk in komentar.
Lp, Caki
Nada, tudi druge vibracije, vse lepo pomirjajo v zadnjem delu. In prav je tako! Hvala ti za komentar in branje!
Lp, caki
miko, ti že veš kako! bodi odlično!
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 10. 03. 2024 ob 16:38
- Prebrano 174 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 97.1
- Število ocen: 10