Nekaj je med nama.

Nekaj magičnega.

Nekaj kar veter ne odpihne, na kar sonce ne posije.

Razdlja ne loči in čas ne vzame. 

Nekaj imaš, kar sveti v meni,

česar se ne želim dotakniti.

Niti z mislijo samo.

Tako subtilno, da 

se lahko ohrani samo s pozabo.

Raste in razvija se samo če tega "ni".

Ni bilo in se nikalo ne bo iskalo. 

Tako bo večno v življenju.

Razpeto med vsem. 

Nedotakljivo, neizrečljivo, brezoblično.

Brezčasno božansko. 

Brez tišine in brez glasu. 

Dovolj da je povsod in premalo za kjerkoli. 

V večnem rojstvu. 

Barby