Posttravmatski sindrom /sonet
Ko čez deželo jezdi fur'jast bes,
ječi pod bičem groznega neurja
in je do tal upognjen stari les.
In krhko vse, kot krila so metulja.
Želim pisati si na list papirja,
kako se voda žene po globeli
in hrib razkriva rebra iz drobirja
in v strugi reka korenine beli,
pa kar znenada vonjam duh po medu.
Od kod ta vonj, če zunaj vihra bije?
Podam se brž do okna in k razgledu
da se prepričam - zunaj vse že klije!
Globok izdih mi pljuča spet odpre
in strah splahni, le sanje so bile.
Odlično, kot vedno! ;) lp
Hvala peti element.
Hvala Rajko, sokolje oko (*_*)
Lep dan vama želim!
Marija
Poslano:
06. 03. 2024 ob 12:56
Spremenjeno:
06. 03. 2024 ob 13:01
Draga Marija, lepo in z domiselno vsebino.
Dolgo sem razmišljala, ali bi ali ne, a če smem, bi predlagala popravek metrike v teh treh verzih :
Do tal je upognjen, ubogi stari les,
Zbudim se in stopim k oknu, k razgledu,
strah se izgubi. Le sanje so bile!
z dobrimi željami te lepo pozdravljam
pi
Marija, lepo ti teče rima, le dodal bi, da se travma nezaceljena ponavlja. ravno včeraj sem se opravičil mizi, ker sem vžgal po njej. vse zato, ker nisem do dna premislil, zakaj obstaja predmet, mrtva stvar. zakaj za božjo voljo, mi nič ni sveto!
arh, sončim se na jahti, bedak po mizi tolče, le sanje so bile, v obče ...
lp
Irena, hvala, saj veš, da sem vedno hvaležna za pomoč.
Nekaj sem popravila, upam, da na bolje?
Če se še kje zatika, mi le sporoči!
Objem M
Miko, tudi meni bi bilo ljubše sanjati, da sem na jahti, lepo na sončku.
Pa se mi nikoli ne. :D
Le zakaj???
... pa smo spet pri travmi (*_*)
Lp, M
Poslano:
06. 03. 2024 ob 14:28
Spremenjeno:
06. 03. 2024 ob 14:31
itak nisem dvomila, da boš to uredila, mojstrica kot si
vsem nam kdaj pobegne kak zlog, jaz sem zmeraj hvaležna, če me kdo ''pocuka''
mogoče:
in strah splahni, saj le sanje so bile.
objem
pi
Izvrsno, draga Marija.
Lp, Katica
''Ko čez deželo jezdi fur'jast bes,
ječi pod bičem groznega neurja
in je do tal upognjen stari les,
je krhko vse, kot krila so metulja…
Globok izdih mi pljuča spet odpre
in strah splahni, le sanje so bile.''
Hvala, draga Katica, za branje in izpostavitev verzov.
Bodi dobro!
Marija
Predobro Marija!
LPI
Ko se prepleta naš zunanji in naš (včasih tuj) notranji svet, ko se prepleta življenje s sanjami, prepletajo besede, besede in čustva ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za branje in tako lepo pohvalo, dragi Ivan.
Lep dan ti želim, Marija
Dragi Milan, vesela sem tvojega komentarja, ki je vedno tako pronicljiv in spodbuden.
Tudi tokrat. Sem pa včeraj, sonet čisto malo spremenila, ker še ni bil podčrtan.
Lep dan ti želim, Marija
Tudi meni kdaj ponagaja splet ali pa splet okoliščin ... :)
Lp! Milan Ž. - Jošt Š.
:))) Ja, vsem nam včasih ponagaja ...
Hvala za črtice!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 05. 03. 2024 ob 11:25
- Prebrano 404 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 240.26
- Število ocen: 16