20221118
ko se v raju brezimnosti
shladi
si prižigaš pravljične
lanterne
iz tisoč in ene noči
vdihavaš vonj sandalovine
mete in morske soli
zaprtih vek
okušaš
žlahtnine jeseni
in s starim napevom
razvezuješ
podarjeno
veselje
spet ena taka, da zagomazi pod kožo
od dobrega, seveda :)
Pesem, ki prepriča takoj. Bogata v izpovedi, čeprav preprosta v izrazu.
LpLidija
Komentiranje je zaprto!
