ta pesem
ni šumotanje otiša
ne pev mlade breze
ne pomladi doklic
v talamus spomina
so zgolj brige sežete
v šepet izdihljajev
kot iskrice žmurki
z lističev sljude …
ta pesem
ni impresija z dobrave
ne let tice sedlane
ne gambe zvenenje
v razdolje pozabe
so zgolj tipe sežete
v pletež izdihljajev
kot čas mi brezdanji
ljubezni vse njene …
ta pesem
ni plahut serafina
ne govorica fatuma
ne plazišče spomina
v zorenju samsare
so zgolj bojazni sežete
v izsledek izdihljajev
pomisel odhodnja ...
... obklej ostaneš sam
... obklej bode sama
Ta pesem ni pomladna, čeprav se spominja (vseh) pomladi ... čestitke,
lp, Ana
Lepa ti hvala, urednica Ana, za pozornost, ki si jo namenila tej pesmi. Me veseli, da si jo izpostavila s podčrtanjem.
Prijeten sobotni večer ti želim,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!