Snopi žarkov že nekaj dni vztrajno gurmansko ližejo
zaplate snega tudi z osojnih bregov.
Napita zemlja se odceja. Majhni potočki ovinkarijo
in se neslišno prepletajo med travo.
Nenadoma tišina. V njej slutnja.
Sence dreves se premaknejo, vrane se kriče dvigajo iz krošenj.
Rohni trganje plisiranega krila zemlje. Grozljivi zvoki
lomljenja vej in padanje debel drvijo v dolino.
mala vasica
v gnezdu sredi doline
spokojno drema
Poslano:
22. 02. 2024 ob 07:44
Spremenjeno:
22. 02. 2024 ob 07:45
Živjo Maj(ska) (aj)da,
Oko na preži....
...všečne vrstice.
v časih neprevzetnih (ali se ti dopade?)
(tvoj) originalni namen se ohrani
besedna igra: v_časih (vsaj kdaj pa kdaj se nasmehni)
neprevzetnih (lahko pomeni , da so časi neprevzetni ali pa so neprevzetni ljudje sami)
Prijazen pozdrav
Dopaaade! Hvala, popravljam!
Naraščanje narave! Dober!
Ej, mi paše take stvari brat! Hvala, Caki, mirno noč ti želim!
urednik
Poslano:
24. 02. 2024 ob 10:31
Spremenjeno:
24. 02. 2024 ob 11:10
Čudovito se to bere ..., ampak, eh, ta ampak! Sem malo "preurejal" te čudovite podobe, pa se mi je še vedno zataknilo predvsem pri "sencah dreves" in "petelin še ni zapel". Ker sem vse mladostne poletne dni prespal kar na kozolcu, pod katerim je vsako jutro zapel petelin, vem, da je to petje tako zgodaj, da senc še niti ni. Tudi lizanje zaplat z osojnih bregov se mi zdi, da brez "tudi" ne gre, ker sicer sonce liže in najprej poliže prisojne. Tudi ti žarki na osojnih legah se nekako ne "ujamejo" povsem z zgodnjim jutrom.
Potem pa so tu še verzi, ki so morda brahek, ni pa to haiku, zato haibun še malo izgubi.
Naj pa vseeno prilepim, kar sem "preplonkal":
Snopi žarkov že nekaj
dni vztrajno gurmansko ližejo zaplate snega tudi z osojnih bregov.
Napita zemlja se odceja. Majhni potočki ovinkarijo in se neslišno prepletajo med travo.
Nenadoma tišina. V njej slutnja. Sence dreves se premaknejo, vrane kriče dvignejo iz krošenj. Zarohni trganje plisiranega krila zemlje, grozljivi zvoki
lomljenja vej in padanje debel zdrvi v dolino.
Najprej se travnate plate dvigujejo in sestavljajo kot plisirano krilo,
kmalu pa si teža mokre zemlje in skalovja ustvari svojo strugo in začne drseti
navzdol v dolino.
Vasica še spi, petelin še ni zapel, iz dimnikov se ne kadi.
Del, ki sem ga brisal, se mi je zdel preveč razlagalni in to še na koncu. Konec naj pripada "vasici". Lahko bi iz tega zapisa nastal haiku:
vasica še spi
petelin še ni zapel
iz dimnikov se ne kadi
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, jaz pa sem precej skeptična do nikalnih izjav v haikuju, ker slika trenutka po mojem nekaj pokaže; česa ni, pa je zgolj domneva, manipulacija, predvidevanje v človekovih možganih.
LP, mcv
Mvc, prav imaš! Haiku naj bo brez tega, kar ni.
Milan Ž. - Jošt Š.
Ajoj, kako sem ga polomila! Osredotočena na slike ( pri nas obširni plaz Slano blato pa še dva druga nad vasicami in Ajdovščino), sem dala kuhat mineštro iz dneva, jutra, noči in vse dobro premešala! Se sprašujem, kako je mogoče spregledati v bistvu hrbtenico napisanega! Posipam se s pepelom!
Pogledam zdaj ta moj zvarek. Hvala, hvala!
Popravljeno. No, če je uspelo.
Se bom še sama malo vmešala. Pri haibunu pazimo, da prozni del NI v postavitvi, ki bi nakazovala verze. (In - haiku nikoli ne vsebuje rim! )
Lp, Lidija
Ja, vidim, da zmoti, ker sem tu napisal besedilo za osnovo haikuja v tri vrstice. Hkrati pa so šli nasveti in predlogi preko zs.
Milan Ž.
Poslano:
24. 02. 2024 ob 19:48
Spremenjeno:
24. 02. 2024 ob 20:28
Hvala.
Komentiranje je zaprto!