Oda Karavankam
naj jih spet vidim
stare kot zemlja
od Kepe do Pece
nepremakljive
s pobočji v soncu
pastirsko zelene
gorenjsko bahave
dostojanstvenih bokov
in dvignjenih glav
kakor dame obleke
menjavajo barve
se zjutraj posujejo z resjem rdečim
zvečer se ogrnejo v siv pajčolan
če mraz je
kape nosijo bele
če sneg
plašče do tal
naj jih spet vidim
v pomlad prebujene
vabljivih pogledov
v dan nasmejane
nadenem si čevlje
vzamem hrbtnik
zbode me želja
veter v prsi
slišim pesem kamenja
igro odmeva
žene me želja
da pridem do tja
kjer oblaki upogibajo hrbte
koliko lepih prispodob
... kjer oblaki upogibajo hrbte
lp
pi
Poslano:
15. 02. 2024 ob 13:10
Spremenjeno:
15. 02. 2024 ob 13:11
Hval(lnic)a Lovrenki za lepo pesem,
pogled skozi okno me prepriča, da je tako.
Lp
Zelo, zelo lepo, draga Bernarda (*_*)
Drugič berem in še se vrnem.
Lp, Marija
Hvala Marija,
od naše hiše se Karavanke zelo lepo vidijo in me vsakič znova prevzamejo.
lp
lovrenka
Hvala Ireni in RA .j. za odziv. Zdaj bo kmalu pomlad in Karavanke vabijo.
lovrenka
Čestitke k pesmi, ki se z ritmom in hrepenenjem vzpenja tja gor ...
lp, Ana
Hvala za podčrtanko. Vem, nekam dolgo sem jo prekladala po predalih.
lovrenka
Lovrenka, čestitam na podčrtanki za ovu krasnu odu. I mene su Karavanke očarale davnih godina.
Lp, Katica
Draga Katica,
hvala za odziv. Me veseli, da ti je moja pesem obudila lep spomin. Očitno lepota Karavank daleč seže.
Lp Lovrenka
Komentiranje je zaprto!
