na zraku pozelenel česen je slovencu strup
američanu pa iskana in zaželena specialiteta
ko intelektualec prebukira kako tujo besedo
v materinščino postane ta v istem hipu učena
ko pa jo šlosar not prišvasa je pa popačenka
ko jeznoritež reče romu cigan je brž kaznovan
ko pesnica zmerja sodržavljane za podgane
je pa nagrajena in kot boginja mati čaščena
ko postavljaš krvave mize z imeni ljudi ki naj
bi krvaveli si zveličaven poulični performer
ko rečeš cmeravi kmečki bunki debela bajsa
si huda grožnja svobodi miru poln sovraštva
ko med pandemijo svastike razgrajajoč rišeš
si veliki umetnik ki povsem zasenči picassa
ko med poplavami kak vic splaviš med ljudi
postaneš manjvreden od krot pižmovk in glist
če si aktivistični pesnik agend si hvaljen poet
če pišeš o duši pa komajda en navaden pisun
če z one strani oble sveta mavrico nosiš si kul
če črno-bel vid razdiraš ljudem pa juda na ful

Tomaž Mahkovic