Vrata
Kot bela sipina si,
ki valovi v vetru.
Ko se počasi obračaš v postelji,
ne moreš več nazaj.
In ne naprej.
Le fini živi pesek
ti siplje dneve,
da se utapljaš v njih.
V nedogled tečeš za njimi.
Pod modro ponjavo neba
se seseda sonce.
Samo peresce si,
ki se z njim
igra čas,
medtem, ko odpira
vrata
v tišino.
Skozi ista vrata prihajam in odhajam
Nihajna vrata, da prepih ne zmoti rjovenja tišine.
Zgovorna pesem, ki mi je dejansko všeč, se ti je zapisala.
Hvala. in vse lepo še naprej
presunljiva pesem o odhajanju ... čestitke.
lp L
Besede, ki bi lahko bile moje (pred kratkim sem bila na Sokotri, kjer je bilo veliko sipin), občutja so v nekih vzporednicah enaka, a so ostala nezapisana ...
Lepo!
LP, mcv
Hvala vsem za prijazne besede in uvide v pesem...in različne odmeve...vsak od njih mi je lep in drag...
Objem in topel pozdrav,
Majda Op
ko najdeš vrata, se zgrozijo. zelo lepa pesem se mi zdi. tudi začetnika bahajske religije so menda imenovali vrata.
bo že kako.
lp
Komentiranje je zaprto!
