Osamljenost
Posoda v koritu se ni tuširala že nekaj dni.
Zavese zatiskajo oči zunanjemu svetu.
Igla gramofona je ostala brez ideje.
Prazni kvadratki križanke hrepenijo po črkah.
Štedilnik nima apetita.
Knjiga na nočni omarici ne spozna svojega konca.
Suhe južine v kotih sobe dihajo glasenje od zlomljene lutke, ki leži v postelji.
Osamljenosti sem nadel tvoje ime.
Tako si vedno poleg mene.
Toda črni kos ima živorumen kljun.
Upanje ostaja.
Z neke perspektive vse, kar je bilo nekoč pomembno
za nas in je igralo neko vlogo v svetu, kasneje slej ko prej
postane povsem nepomembno, odvečno, marginalno in neuporabno.
To je narava časa.
Če bi se preselil s časovnim strojem za 3000 let naprej ali nazaj;
kaj bi počel s sedaj ljubimi predmeti in navadami in celo veščinami (znanji)?
Ali ni zanimiva ta ujetost v iluzijo sveta?
PRAZNIČNO RAZMIŠLJANJE - z ali brez Bach-a
Super zaključek! Tako iz pesmi, ki grozi, da bo že večkrat slišan "blues" potegneš originalen obrat.
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Crni Kos
- 30. 12. 2023 ob 08:35
- Prebrano 197 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.75
- Število ocen: 5