SAMO-ZAUPANJE
Potrkala potiho je na vrata.
Samo pokukala sem, jih priprla.
Čakala sem, jih sama bo odprla?
Prišlo ni, le zakaj, do preobrata?
Potem je vame brez besed prodrla.
Prerasla me je kakor divja trata,
Odtekla je samota v solzah blata.
Strahove je odnesla in podrla.
Objela me in dušo napolnila,
ker zdaj sem končno bistvo to dojela.
Samò zaupanje sem si nalila.
Ker sebe sem vzljubila in objela,
ljubezen sem vsadila, jo zalila
in zdaj je tudi zame zacvetela.
Bravo za prekrasen sonet! Veliko ljudi potrebuje tak navdih!
Čudovito.
Lepe stvari vedno pridejo tako potiho in nevsiljivo,
brez pompa.
Kjer je pomp, vlada ego.
Lp Rajko
Hvala obema za prisrčen komemtar in tople misli.
Ko znamo uživati v trenutku in sprejeti tudi slabe, je sreča vedno znova naša spremljevalka ....
Lp Olga
Res lepo. Sebe bi morali vedno postaviti na 1 mesto.
Lp, M
Bo kar držalo ja.
Hvala za komentar.
Lp. O.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 28. 12. 2023 ob 23:49
- Prebrano 143 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 63.7
- Število ocen: 3