ZAOBJEM
Prsti,
navajeni težkega dela,
vbadajo kvačko v zanke.
Znova in znova in znova.
Zamaknjena si v štetje,
ki je posebna molitev;
namesto besed
ki ne zmorejo z jezika,
namesto dejanj,
ki jih obžaluješ.
V čipke vtkeš
vzdihe,
grenkobo,
kaos misli.
Neizogibnost.
Žalost,
ki je ne kažeš,
te trdi.
Luknjaš jo.
Da se vsa ne zaskorjiš,
da te tu in tam najde
zablodeli žarek.
Izguba je
v pretanjenih vzorcih,
v igri niti in praznega prostora -
spreminja se
v lepoto,
ki nagovarja
v življenje.
Nevede,
nehote
si črto zavrtela v krog .
To je meditacija posebne vrste.
Hm, zdanji verz je nekoliko nerazumljiv: si mislila v krog?
Lp, Ana
Ja, seveda v krog, škratje mi radi nagajajo, sem popravila, hvala, pozdrave Nada
Čestitke k portretu žalosti,
lp, Ana
Lep preplet metafor.
Čestitke,
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 17. 12. 2023 ob 16:35
- Prebrano 155 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 92.95
- Število ocen: 3