Sama sem.

Otožna sem.

Oči mi orosi solza.

Gola stojim pred ogledalom svoje duše,

v katerem se zrcali neznana podoba.

Pred menoj stoji popolna tujka.

V mislih sem na poti,

ki me vodi čez brezčasne planjave vesolja.

Moje vesolje je pisano

in moja duša je spet srečna.

Tam daleč golota ne pomeni ničesar,

saj v vesolju ni mogoče ničesar skriti.

Vsi prihajamo iz neskončnosti

in korak nam nikoli ne zastane.

Naše potovanje se nadaljuje

po ozki dolgi poti v neznane kraje.

darjapeterin