Trije veliki basnopisci: Aesop, La Fontaine in Krylov so obdelali motiv pridne mravljice in lenega postopača. Grška zgodba ima mravljo in murna, ena od grških variant ima hrošča govnača, ki ugotovi, da mu zimsko deževje odnese govno. Ruski pesnik je namesto murna uporabil kačjega pastirja. V srednjem veku je zgodbo v francoščino prevedel Eustache Deschamps. Neolatinski pesniki, ki so so verzificirali zgodbo: Gabriele Faerno, Hieronymus Osius in Candidus Pantaleon. V bibliji imamo dve prav zanimivi omembi mravelj v knjigi pregovorov:

Pojdi k mravlji, lenuh, glej njene poti in postani moder.

in še drugi odlomek:

Štiri stvari so prav majhne na zemlji,
vendar so modrejše od modrijanov:
mravlje, nemočno ljudstvo,
vendar si poleti pripravljajo živež,
jazbeci, nejunaško ljudstvo,
vendar si v pečini postavljajo bivališče,
kobilice, ki nimajo kralja,
vendar vzletajo v jatah,
kuščarica, ki se opira z rokama,
vendar prebiva v kraljevih palačah.