Dragi moj,

kolikokrat si obsojal terorizem,

tvojih besed se spominjam še

danes,

ko te ni več.

Govorila sem ti, 

da terorizem kaže grozljivo podobo,

a mi nisi verjel, 

raje si užival v napadih na

trgovinski center v New Yorku

in na Pentagon v Washingtonu.

Jokala sem, ko se je ta napad

zgodil, 

a ti si pravil, 

da ni prvi, niti zadnji.

Kljub temu sem te ljubila,

ker tvoje oči so izžarevale

toploto, ki je opijala

moje srce.

Spraševal si me,

kaj mi je ljubše, 

mogoče ugrabitve letal in

različni bombni napadi.

Nisem te hotela poslušati,

na ušesih sem držala svoje dlani,

da ne bi slišala tvojih

nerazumljivih govoric,

ki so mi vzbujale strah v

moje srce.

Praviš, naj se ne bojim,

da ti nisi sposoben stopiti

med teroriste, ki imajo željo

ustvariti orožje za množično

uničevanje in iztrebljanju

nekaterih narodov in nedolžnih

civilistov.

Tvoje besede so me ubijale.

Več ti je pomenilo razmišljanje

o terorizmu kot najina ljubezen.

Ali si me sploh ljubil?

Ne, v tvojem srcu je gorela želja, 

da bi postal terorist. Mogoče

zaradi svoje prizadetosti, ki

jo je nekdo povzročil?

Vseeno sem te imela rada in

te imam še sedaj, ko te več ni.

Čeprav si stopil na pot terorizma, 

ki je bilo politično motivirano nasilje,

je božja kazen doletela tudi tebe.

Nisi me poslušal, mene,

ki sem te hotela odvrniti od

nezakonite uporabe sile, kjer so tarče

nedolžni ljudje.

A jaz edina vem, da si imel dobro srce,

vendar je skrenilo na napačno pot.

Niti moja ljubezen te ni mogla odvrniti

od grozodejstev, ki jih počenjajo teroristi.

Vse to si plačal s svojim življenjem,

s svojo ljubeznijo, ki je prebivala v

tvojem srcu do mene.

Imel si vse ljudi rad, oproščal si jim tudi

takšne grehe, ki jim jih jaz ne bi nikoli.

Z eno besedo: Imel si veliko srce.

Zato te objokujem, kar drugi ne

morejo razumeti.

zaspanka