Letim, in ko padem iz neba,
sem vse, kar mi praviš, da sem.
Diham, sanjam, se smejem, živim,
ko lebdim.
Tu ni koncev.
Letim, ko te ni.
Diham, sanjam, se smejem, živim.
Le zakaj moramo vedno pasti,
da uvidimo moč naših kril?
Le zakaj?
Sestavni del frčanja po nebesnih širjavah je
tudi za orliče in kondorje, da se predhodno
včasih malo prebrnejo na nos, pardon kljun.
Mirno leti ptica, ker jesenski jugo je rojen
za vzgonsko smer nad izohipso megle.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!