Večer je bil zunaj mrk in deževen, a ko smo zaprli okna in odprli vrata poeziji, ko nam je Matej Krajnc z Astorio 23 (zmagovalna pesem pomladi 23) priigral drugačne koordinate, smo postali vesolje poezije.

Branje sta otvorila Dominik Lenarčič (Dopplerjev efekt) in Eva Šubic (Lepa okna), če omenimo le po eno pesem vsakega nastopajočega. Sledlia sta Marko Nemec Pečjak (Nevidna ženska) in Irena Pajnik Beguš, ki je poleg svoje (Oktobrska zora) prebrala tudi Mikovo in v slovenščino prepesnjeno pesem Faeqa Alkhatiba. Milan Žniderič, ki na portal od izida Pesem si 23 gleda tudi z uredniškimi očmi, je prebral nekaj svojih družbeno kritičnih (kača, ki si jo zibal). Majda Kočar je prebrala zmagovalno pesem pomladi 22 Kroženje. Sledila sta Ramiz Velagić (Nenadzorovano) in Felicita Medved, ki nas je ponesla v daljne spomine s haibunom (Njene barvice niso bile Aero). Matej je dejal, da ga je Majdina pesem spomnila na njegovo mamo in je odigral Pesem za Anico. Urednica Helena Zemljič je prebrala dve svoji novi rahločutni pesmi, Marko Skok Mazopotamsky pa je poleg svoje predstavil tudi prevod pesmi Jelene Stojković Mirić (Postarali se bodo). Alenka Mihorič je brala iz zbornika (Nisem iskala jeseni), Ana Porenta pa sem prinesla s seboj njeno čisto sveže natisnjeno knjigo Glas izpod skorje, o kateri bomo več povedali v prihodnjih dneh. Večer je sklenil Matej, ki je za bis odigral še Pestnerjevo pesem.

Polni vtisov smo si zaželeli, da se podamo še v kak kraj in pričaramo popoln mehurček, poln poezije. Posebej živa postaja, kadar jo slišimo iz ust njenih avtorjev.

Hvala vsem nastopajočim za pesmi, Gregorju Grešaku za fotografije in Mihi Mauriču iz CPTŠ za organizacijo prireditve.