Meglice rastejo s tal,
v ranem jutru ovijajo planjavo.
Oblike dreves in grmovja se razkrajajo,
ostri robovi se razlivajo,
postajajo skulpture, lebdeče
sence sredi beline.
V tišino zareže
glasno hreščanje dveh vran
ki preletita globočine in senožeti.
Storži zašklepetajo
na iglasto preprogo.
Zamolkel odmev prinaša
trkanje žolne po deblu.
Zdi se, da je čas obstal.
Le vonj po dimu
daje slutiti, da je gospodinja
že zakurila v krušni peči,
na kateri se zagotovo suše
lešniki in jabolčni krhlji.
Prefinjen posluh za realno idilo me kar potegne v branje.
Čestitke.
Svit, dobro dene pohvala, ob kavi še bolj! Lp Majda
pridružim se Svitu. čestitke!
lp,
m.
Miko, hvala, ker me spremljaš! Vse lepo, Majda.
Prav čutim vidim in slišim naravo skozi tvoje pretanjeno besede.
Hvala Majda
Lp. Olga
Joj, vesela sem tvojih besed! Tudi jaz rada berem tebe. Vse lepo, Majda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!