Draga, dobra teta,

nisi več kot si bila,

telo, srce ti peša,

je mladostna moč pošla.

So tvoji dnevi dolgi,

ko nikogar k tebi ni,

premnogokrat samotni,

te marsikaj skrbi.

Med spomine se zatekaš,

ki ohranja jih srce,

kdaj preplavi te otožnost,

da na jok ti gre.

Starost ni prijetna

a tako v življenju je,

se nihče ji ne izogne,

potrpeti treba je.

Življenje je en klan'c,

po njem hodimo vsi,

prav nikoli ni lahák

a kakor praviš ti:

Po tém tam onstran ni,

ne bolečine, ne skrbi.

tolminka