ko pluješ k sebi
ne boj se
le podoba sva
prsti
potopljeni
v brazde voda
zapleten v trsje
ne trohniš
belo dno zelenih dreves
in čaplja
na izletu
večer
poln mušic
prsti
potopljeni
v brazde voda
lepa slika ...
Lep pozdrav, Dejan
ja, Dejan, samo slika. sličica.
lep pozdrav,
m.
Poslano:
26. 10. 2023 ob 15:36
Spremenjeno:
26. 10. 2023 ob 15:36
Ja, plujem od Mene k Sebi, po neznanskih oceanih inkarnacij...in pot je dolga, tudi nevarna in krasna...V čolnu svojega Jaza.
ja, Svit. zato pa ti priporočam ves čas, da greš na vlak. zavleklo se bo.
šalo na stran, je govoril mičo, ki se je zbratil iz hudičo...
z vsemi praksami le ustvarjamo čas - postajanja. ne moremo postati biti. to ti ves čas prišepetavam.
napreduješ ..., od česa k čemu? recimo izstopiš, iz česa v kaj.
ravno ustaviš tok misli in rit prdne, itn.
eno je narava, drugo je um.
narava ničesar ne ve o svobodi in nič ji ne manjka, človek brez uma pa ne spada več v nobeno naravo. ni namreč prakse temu, ki je spoznal svojo naravo. svoboda je narava uma itn. itn.
čoln, zdaj pa ne vem več kaj sem hotel ...
lp
Vrlo uobličene misli, Miko. Dopada mi se tvoj ''čamac''.
Lp, Katica
hvala, draga Katica. nekaj sem se spuščal v polemiko s Svitom, kot imava navado, ampak pesem je svoja in veseli me, da se ti dopade.
lep pozdrav v Zg,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!