Nekje je zašumelo v trati

in pesem sladka zadonela

takrat sem nehala se bati

v tebe končno sem verjela

Roke ovile so me tvoje

ko zadnji cvet je ovenel

pogledala sem v krilo svoje

takrat si dragi

 prebledel

Spoznal si

 da to nisem jaz

kakršno si ti želel

da žalost je moj drugi jaz

ob meni boš samo trpel

Podala sem roke ti svoje

ko zvezda ugasnila je

pregnala vse strahove svoje

priplazila se ti v srce

In tukaj

bom ostala

tu skrita bom

 ker toplo je

tu srečo najino iskala

čeprav že zdavnaj nimam je

Je s prvo zarjo pobegnila

kakor prve lastovke

ničesar nama ni pustila

le pusto bol in vso gorje

Ne verjamem v ljubezen

ker za naju je več ni

jo zadušila je bolezen

v cvetju prvih zimskih dni

Milena