Misliš, da drevesa molčijo, ker jih ne slišiš.
Misliš, da molčim, a v meni bučijo slapovi,
ko hlastam za zrakom v brzicah,
kamor padem iz pesmi gozdov,
da bi zalepila razpoke v svet,
ki žre globine tišin.
Poslano:
25. 10. 2023 ob 10:04
Spremenjeno:
25. 10. 2023 ob 10:04
Super pesem, jaz bi samo dal vse skupaj kot vprašanje (? in ne . na koncu obeh stavkov)
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, Dejan,
ti se sprašuješ, jat trdim :) da bi - večni optimist
Lp mojstru
... ob tej pomensko odprti pesmi z izbranimi besedami, ki z lepo metaforiko zažarijo v različnih pomenih, razmišljam s teboj, draga Irena;)))
LpB
Svet je res poln razpok, premalo je takih, ki bi jih zalepili, vse več je takih, ki žrejo globine tišin. A vsem bo enkrat zaigrala Tišina in Mir. Hvala za tvoje lepljenje. Lp, Caki
Draga Breda, hvala in želim ti veliko polne tišine.
Objem
i
Hvala, Caki, kot praviš, vsem bo enkrat zaigrala Tišina, če ne bodo peli Lipa zelenela je :) Dokler ne, je lepo poznati, kaj govorijo tuje tišine.
Lp
pi
Je v verzu: Misliš, da molčim, ko v meni bučijo slapovi,
Imaš prav, Milan, morda nerodno izrašeno - da - misliš, da molčim, ko - a- kakorkoli - v resnici bučim.
Neslišanje je zadajanje ran. Na drugi strani pa tudi tišine niso več varne pred pogoltnostjo sveta. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!