Puhasti oblaki,
vznemirljivo lepi
z zlato nitjo obšiti,
polegajo po svodu.
Vanje bodejo
sončeva kopja.
Misel mi v dalji riše
sliko onstran njih,
toplo, prostrano
bombažno polje,
prekrito z odejo,
tkano iz mehkih,
gostih meglic.
Par žarkov se skrivoma
zateče na čipkaste
vrhove smrek in jih
odene v bleščečo ruto.
Nekje z osoje zaplahuta v
obsijane veje vrana,
hreščajoč jek tone v gozdu.
Všeč mi je ta tvoja pesem, Majda! Nekoč tudi meni zopet vzdrami misel na njega dni, ko sem rad zrl nekam tja gor v žarečo zarjo, ki je sevala izza čudovitih oblakov, ter mi burila domišljijo o neki pravljični, vilinski deželi, tam nekje zad ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čestitke, Majda (*_*)
Lepo se sliši - sončeva kopja, bombažno polje, ruta na smreki ...
Bodi lepo, Marija
Hvala, Marija. lp
Sašo, vesela tudi tvoje pohvale! Majda
Takši ožarjeni oblaki so bili v teh dneh! In potem hladna noč in jutro ... In lepa pesem je tu!!
Nada, hvaležna za branje in pohvalo! Majda
''... Par žarkov se skrivoma
zateče na čipkaste
vrhove smrek in jih
odene v bleščečo ruto.''...
Pozdrav, Katica
Katica, hvala za vzpodbudo, lep večer in mirno noč ti želim! Majda
Majda,
malce z zamudo sem jo opazil,
ker je bila onstran oblakov.
Sijoča in/ali sijajna pesem.
Lp RA..............
RAJ.., izjemno vesela pohvale! Vsega lepega ti želim, prav tako vsem ostalim poetom! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!