KO

upanje praskaš z žice
in nemočno gledaš kri
ki se suši


hodiš
a nikamor ne prideš
samo zajedaš se v podkožje


tvoje besede
ne pregrizejo teme v njihovih
sesedajo se same vase


hodijo skozi tebe
pobirajo tvoja semena
da jih uničijo


vsak dan znova ugasneš
zavozlan
v gordijskem vozlu

 

nada pecavar

miko

Poslano:
18. 10. 2023 ob 05:45

beseda o besedi. mislim, da povsem točno. vendar upam, da ne pade prav vsako seme na kamnito pot, ker ljubezen je sprememba, čeprav vidim, da se svet spreminja v precej kaotično norišnico ...

morda sem zgrešil poanto. oprosti.

lp,

m.


Zastavica

nada pecavar

Poslano:
19. 10. 2023 ob 13:20

Miko, kaj pa naj ti oproščam?

Lahko sem le vesela, da si  se našel v pesmi in še bolj vesela, da te je pesem zapeljala v novo smer.

HVALA, pozdrave Nada

Zastavica

F2#Caki

Poslano:
19. 10. 2023 ob 20:11

Nada, pišeš resnico, ki boli v naši nemoči... Kljub vsemu, pa upam, da bo kaj opraskanega upanja padlo na rodna tla, kjer bo vzklil mir ... za vse. Morda nekoč! Lp, Caki

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 17. 10. 2023 ob 19:00
  • Prebrano 199 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 179.49
  • Število ocen: 6

Zastavica