Prisluškuje dihanju prazne hiše.

Sam je,

vedno je sam,

izgubljen v svetu drobnih pokov in šumov,

ki se slišijo kakor vdihi in izdihi

od življenja utrujenih pljuč.

Napeto strmi v strop,

kjer se izrisujejo podobe,

ki prihajajo kdo ve od kod.

Pod gomilo kamnov pokopano srce

si ne upa utripati,

dvomi v življenje,

dvomi vase,

ko skozi odprte duri pripleše živahen metulj

in mu sede na čelo

in duša se mu zasolzi.

berni