Tolikanj ljubezni sem čutila ob njiju!
Drobencljala sem, zdaj za enim, zdaj za drugim.
Vsrkavala sem njune besede in ju oponašala pri opravilih.
Srečen, zdrav otrok, v prevelikih škornjih.
Nadvse rada sem opravljala kmečka dela
in zato bila vedno umazana.
Polna zemljevidov si, je rada pokazala
na brezoblične rjave lise na goli koži.
Pa kaj, sem se upirala, saj vidiš, da ne pomaga,
tudi če se zvečer umijem.
Krave so me imele rade. Dostikrat sem v
jaslih iz lončka jedla kosilo in se pogovarjala z njimi,
ko so ležale in prežvekovale.
Sena smo imeli veliko, vročega sonca pa tudi.
Katerikrat mi je rekla, pejva zdej, da naju
ne bo kap zadela.
Po dolgih vročih dnevih, sem se dežja vedno razveselila.
Še zdaj občutim tisti neprijeten strah,
ko sem se stiskala k hiši, pod streho, in opazovala kapljanje
čisto blizu mene. Jaz pa sem se tako zelo bala,
da me ne bi kap zadela!
Bila sem zares srečen, rdečeličen, umazan otrok
v prevelikih škornjih. Toliko ljubezni ni nikjer več
na svetu!
Zdaj sem odrasla, čista, v lepih čevljih , brez ljubezni.
Hehe, všeč mi je tvoj ljubkovalni cinizem: "Zdaj sem odrasla, čista, v lepih čevljih , brez ljubezni."
Ja, če je pa res! Ko je šla ljubezen čez most, sem se jaz skrila podenj. Drago mi je, ker me prebiraš. Kej češ, je taku, ku je. Bodi lepo, Majda.
Super si to zajela. Vseč mi je, da te ne bi zadela kap...kaj vse si otroci predstavljo pod doloceno besedno zvezo.
Jaz sem bila otrok narave in raziskovanja okolice brez nadzora, do šole.
Potem pa konec luštnega.
Lep dan Olga
Ja, Olga, pohval se ne naveličam brati, čeprav, tudi sama vem, mi velikokrat pogledate
skozi prste. Primerjam poezije - od pravih poetov so "baročno bogate vsega", medtem, ko se meni moje zdijo, kot bi bile vrstice en teden na burji, hehe, gole in uboge.
Ma, kakorkoli, veš, ne znam, ne poznam besed, s katerimi bi opisala mojo srečo, tako
čudovito, kristalno, sama radost! Imela sem tudi svojo veliko ovčarko, pa srnjaka, oh ...
Hvala ti, ker me bereš! Vse dobro ti želim, lep večer še naprej, tako tebi, kot tudi ostalim poetom! Majda
se pridružim čestitkam. dostojevski zaključi karamazove z nagovorom otrok o pomembnosti lepih spominov za prihodnost. res vredno branja.
zdaj pa prihodnost prihaja tako hitro, da niti ne dojemamo prav in tisti zlati čas, ki ga verjetno vsi pomnimo, pomeni vedno več.
kjer ljubezen ni mogoča je pekel, pravi isti avtor in lepota bo rešila svet..., itd.
( rad citiram, sorči, teh pet citatov kar jih znam. )
lp,
m.
Lepe so pesmi s kančkom nostalgije. A brez patetike in pretiranega obžalovanja.
Bili so časi, ja, ki jih ne bo več. Vsak jih je doživljal po svoje.
LP, mcv
Poslano:
18. 10. 2023 ob 11:08
Spremenjeno:
18. 10. 2023 ob 11:10
Majda, pesem je lepo napisana in, kot pravi mcv, bili so časi in vsak jih je doživljal po svoje (*_*)
Meni je bilo tudi lepo!
Lp,Marija
Modri cvet, Marija, cenim vajina mnenja, prijetno mi je pri duši. Ja, v otroštvu so nam drugi krojili dneve in zorenje nas samih, zdaj je to naša odgovornost. Jaz imam nekakšen moto - grem tja, kjer mi je lepo in sem v družbi ljudi, kjer se dosti smejem, nič jaukanja o položnicah, o letih, pomembno mi je danes, tukaj, zdaj.
Hvala in prijeten dan želim! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!