Soneti pekla: Sonet XIII
Vse, kar imel sem v sebi, glej, odhaja,
brez volje blodim po hodnikih teme,
sedaj, ko tlači me neskončno breme,
demon z lenobe grehom me zavaja.
"Nič ne obupaj, vse je še pred tabo!"
dekle prepriča vitkega me stasa.
"Naj bo po tvoje, muza temnolasa,
naj slabo vse utone zdaj v pozabo,"
Dovolj demonov teh imam ječanja,
pustim jih v družbi sodrge smrdeče,
na pot iz pekla sonce me priganja,
ki na obzorju že žari bleščeče,
"kot daljni zvon naj v meni spet odzvanja
igranje pesmi zate te zveneče."
Pozdravljen Sašo,
sem iskreno vesel, da je takšnemu velikemu poetu, kot si ti, všeč ta sonetni venec. Me bo pa res zanimalo tvoje mnenje po tretjem delu Epiloga, ko bo res konec te poti ;)
Lep pozdrav, Dejan
Zaista genijalno. Bravo majstore!
LPI
Pozdravljen Ivan,
hvala za kompliment. Mogoče je pa res kanček genialnosti tukaj notri, ampak "dolga je še pot pred mano" ... :)
Lep pozdrav, Dejan
Čestitke k že trinajstemu sonetu, ki se bliža k pesnikovi odrešitvi ...
lp, Ana
Pozdravljena Ana,
hvala za čestitke - "odrešitev" je že tukaj in objavljena - sledil pa bo le še "končni obračun". :)
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 14. 10. 2023 ob 19:18
- Prebrano 856 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 468.8
- Število ocen: 16