Po poteh,
davno znanih,
krenem sredi noči.
Smreke nemo stoje,
lovijo se prve meglice
v korenine.
Vzpenjam se višje in višje,
tja gor proti nebu hitim;
z nogami, trdno,
na kamniti poti stojim.
V daljavi medvedka
kliče mladiče,
v prebujajočem gozdu
poslušam razne ptiče.
Malce strahu
me pospremi po poti,
da ne oklevam
in le hitreje stopim.
Tam gor se izvijem
iz gozdne meje.
Kjer se odpre pogled
proti goram
tam močnejši veter zaveje
in prebudi nebo.
Sonce s prvimi žarki
prepodi jutranje oblake.
Prišel sem.
Pred mano odpre se pogled
na tiho dolino
v kateri leži modra površina.
nežni valovi,
ki jih veter preganja
majhne ribice, ki jim lakota
vedno nagaja.
Pod vrhom mogočnega Krna
na kamnu sedim
in razmišljam.
Naj tukaj ostanem
ali se vrnem?
Poslano:
10. 10. 2023 ob 09:28
Spremenjeno:
10. 10. 2023 ob 18:40
Dobro jutro Tomaž,
Ta pesem se me je zelo dotaknila,
četudi zdaj manj zahajam v gore.
Pravzaprav nikoli nisem veliko hribolazil,
kakor nek drug Tomaž (Humar),
mimogrede on se je še veliko intenzivneje
spraševal tvoje sklepno vprašanje v pesmi.
Mi je pa z modrostjo nasičeno visokogorje,
predvsem Himalajsko,
pomagalo popeljati mojega duha v neke
drugačne višave, ki odtehtajo metre nadmorske
višine.
Tvoja pesem Krnsko jezero in moja Romanje v nebo
sta kot polbrat in polsestra.
Lepo bodi
ko je bil Tomaž Humar še mulc se je pri nas doma podil po hiši z mojim bratom
O, lepooooo! (*_*)
21.04.2017 sem tudi jaz objavila Haibun:
"Tri dni v nebesih"
Po tem haibunu in občutkih, ki so me navdali, ko sem osvojila našo najvišjo goro, sem si tudi nadela psevdonim - triglav (seveda z malo začetnico).
Hvala za to lepo pesem, me je kar ponesla med naše prelepe strmine.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!