V Sonetu IX se pesnik sooči s smrtnim grehom požrešnosti:

Več kot pol poti je že za njim in to da pesniku kar nekaj spodbude, kljub temu pa se zaveda, da je pred njim še dolga pot. Pride do omizja (metafora za sobo), kjer kraljuje Belcebub - demon smrtnega greha požrešnosti. Že po enem požirku strupa (ponudi mu ga s strani Belcebuba poslana svetlolasa vila, kateri se pesnik ne more upreti - seveda pa je tukaj vrč tudi metafora za nekaj povsem drugega) se pesniku zamegli presoja in počasi začne toniti v spanec brezupa. Deveti in prihajajoči deseti sonet sta najbolj temačna v sonetih pekla, ko je pesnik povsem blizu temu, da obupa nad sabo in se zlomi

Pohlep današnjih vladajočih povzroča, da domala milijarda ljudi na planetu obilja strada, požrešni zahodnjaki, ki so duhovno sestradani, kradejo siromašnim (državam) njihova bogastva, tako je na svetu uzakonjena kraja v imenu "dobička za vsako ceno"

Dejan, mojster soneta.

Bravo, bravo!!!

(*_*)

Lp, Marija

super ti gre

a misliš, da bi šlo s kakšno dugo verzijo - pregrešni in grešni ?

bi bilo še bolje, da ni isti koren, kaj meniš?

lp

i

Izvrsno.

Najviše razmišljam o prvom stihu...

Razmišljam kako se u paklu može pronaći mir... pakao se vjerojatno koristi simbolički kako bi se opisala unutarnja borba, patnja ili duboka introspekcija.

LPI

Pozdravljena Marija,

hvala za kompliment in pohvalo!

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Irena,

hvala za pohvalo, počasi gremo skozi pekel :)

Ja, glede te dileme "grešni" - "pregrešni" sem precej razmišljal, ko sem pisal Sonete pekla. Po eni strani sem želel poudariti "grešnost", je pa res, da je isti koren.

Mimogrede, imel sem dve drugi varianti tercin:

1. varianta (minimalna razlika glede na objavljeno - samo predzadnji verz je drugačen):

Na vrhu mize Belcebub požrešni,

okrog ostude v grehu gomazeče

prežirajo v razvadi se pregrešni

in misli mi postajajo blodeče,

gnusob poskusi končno so uspešni,

iz mene sonce šlo je hrepeneče.

2. varianta (precej drugačna):

Na vrhu mize Belcebub požrešen,      

okrog ostude v grehu gomazeče,

ki v meni zbujajo občutek grešen

in misli mi postajajo blodeče -

strah pred izgubo nje je utelešen,

iz mene sonce šlo je hrepeneče.

sporočilo je precej podobno, je pa nekaj igranja z rimo in metaforami?

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen Ivan,

hvala za zanimiv komentar. Naj ti razložim prvi verz "Naposled mir sem našel v peklu raja,":

"pekel raja" je metafora za trpljenje v ljubezni (pekel=trpljenje in raj=ljubezen). Velikokrat se namreč zgodi, da zaradi ljubezni trpimo - razlogi so lahko različni, npr. prevara, izguba, konec, zavrnitev in še mnogo je razlogov ...

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen Svit,

zanimiv komentar, ki da misliti. Ja, požrešnost je res smrtni greh!

Lep pozdrav, Dejan

Vse variante so super, mojstrko poigravanje z besedami,  a kot praviš, si izbral tisto, ki se ti zdi prava, za poudarek določenega stanja, vzdušja, lastnosti.

Lahko noč in nikar sanj o peklu  :)

i

Dejan, moj naklon i od mene 100X bravo! Uistinu uživam u čitanju.
"Takoj, ko sedem k družbi polni hrupa,
ponudi vrč mi vila svetlolasa,
utapljam v divjem se vrtincu časa,
ko en požirek le izpijem strupa."

Da parafraziram D. Cesarića iz Pjesme gorke:

Pa pij je, dragi, pij i pij,……..
Ne boj se, poslije gutljaja svakog
SOTONA će spremno da dolije.

Lp, Katica

 ... zanimivo soočenje z demonom požrešnosti in občutkom grešnosti; lepo se igraš z rimami in metaforami, Dejan in vem, veliko pesniške spretnosti si moral vložiti tudi v deseti sonet;)))

Lp, Breda

Pozdravljen Irena,

hvala za mnenje, mogoče pa celo spremenim kakšen verz - moram še malo "premleti" besedne igre ...

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Katice,

hvala za poklon in seveda izpostavitev nekaj verzov. Ja, ta svetlolasa vila s svojim vrčem je res pošteno premešala dogajanje; tudi v sonetnem vencu  ...

Bo še zanimivo nadaljevanje - obljubim!

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljena Breda,

hvala za čudovite besed pohvale, ki božajo pesniško dušo. Kot si omenila, dela je bilo kar precej, mi je pa bilo pesnjenje v veliko veselje in na koncu seveda tudi v ponos.

Lep pozdrav, Dejan

Pesnik gre skozi težke preizkušnje in skušnjave v vrtincu pekla in odhajajoče sonce nakazuje na njegovo pogubo. Tudi v našem zemeljskem življenju je večkrat tako. Z dobro voljo in vztrajnostjo nam uspeva "imeti sonce". Naj bo dolgo tako, tudi v tvojih sonetih. Čestitam, lp, Caki.

Irena,

sem uredil glede "pregrešni" in "grešni", res ni bilo najbolje. Sem pa uporabil tisto manj drugačno varianto, mislim, da je sedaj res bolje.

stara varianta zadnje tercine: 

in misli mi postajajo blodeče,
me v spanec vlečejo občutki grešni,
iz mene šlo je sonce hrepeneče.

Lep pozdrav, Dejan

P.S. Nekaj me sicer še malo moti: Belcebub požrešni (torej kateri) - ali bi ne bilo morda res bolje Belcebub požrešen (torej kakšen) in s tem tista bolj drugačna varianta obeh tercin. Me že zanima, kaj na to poreče Lidija :) ...

Pozdravljen Caki,

hvala za čestitke in zanimiv komentar. Preizkušnjam in skušnjavam ni ne konca ne kraja - takšen je pač pekel, ki si ga marsikdo izmed nas včasih naredi kar sam :)

Lep pozdrav, Dejan

Meni je sedaj bolje brez grešni ... :)

pa tudi kakšen - požrešen, kajti - kateri nima pomena, ker je le en sam, se mi zdi  :)

Tudi jaz čakam na Lidijino mnenje.

lp

pi

Pozno se vključujem in podpiram Irenino intervencijo, zelo potrebna je bila.

Zdaj pa še znebi še oguljenega klišeja postlanosti s trnjem, Dejan.

Lp, Lidija