Soneti pekla: Sonet IX

Naposled mir sem našel v peklu raja,
a kaj, ko dolga je še pot pred mano
in upanju tu s trnjem je postlano -
tam že naslednji se demon naslaja.


Takoj, ko sedem k družbi polni hrupa,
ponudi vrč mi vila svetlolasa,
utapljam v divjem se vrtincu časa,
ko en požirek le izpijem strupa.


Na vrhu mize Belcebub požrešni,
okrog ostude v grehu gomazeče
prežirajo v razvadi se pregrešni


in misli mi postajajo blodeče -
gnusob poskusi končno so uspešni,
iz mene šlo je sonce hrepeneče.

 

Dejan Bosil

 < 1 2

Dejan Bosil

Poslano:
12. 10. 2023 ob 17:13
Spremenjeno:
13. 10. 2023 ob 08:25

Pozdravljena Lidija,

ti dam popolnoma prav, to je res peklenski kliše - vendar, kot sem omenil že na začetku Sonetov pekla: "klišeji sodijo v pekel, tako ali drugače", a to še ne pomeni, da jih ne smemo nikoli več nikjer uporabiti! In ravno ta kliše je eden izmed tistih, ki enostavno mora biti v peklu, kajti le kje drugje bi bilo upanju postlano s trnjem :) - pekel je idealno mesto za ta kliše in imam vso pravico postaviti ga v pekel!

Lahko bi sicer izbral bližnjice in napisal ta verz drugače:

"in upanje tu v temo je izgnano -"

"kjer sol usipa se na srčno rano -"

ampak mislim, da bom vztrajal na klišeju s trnjem in upanjem, ki je idealen za Pekel.

In če je to res takšen greh, potem naj bo!

Lep pozdrav, Dejan

P.S. Nikakor pa ne mislim oporekati temu, da je to kliše - eden največjih!



Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!

Dejan Bosil
Napisal/a: Dejan Bosil

Pesmi

  • 06. 10. 2023 ob 16:11
  • Prebrano 570 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 416.8
  • Število ocen: 15

Zastavica