V meglah nad močvirji
vse oblake si že spletla
vse robove planin vtkala v zaveso
porabila za pokrivanje brezobličnega ki ostaja zarodek
noče obraza in ne želi imena
včasih zleze med besede ki se napihnejo kot porodnice
a iz slutnje se ne rodi izrekanje v totem
morda v cipo ki upa da pride nekdo ki jo bo ljubil
in včasih srečaš osamljenega ki zablodi s prividom
ker se ga dotakne nepopolnost
morda le pogled na strgano nogavico
ker mnogi grobo hitijo v srečanje z izmikajočo sredico
nedosegljivega
... ki upa da pride nekdo ki jo bo ljubil ...
lepa pesem, ki se usede v srce!
Lep pozdrav, Dejan
Najlepša hvala, Dejan,
Taka je poezija ... ne da se povsem do konca :)
lp
i
Tako je krutost življenje ... ker mnogi grobo hitijo v srečanje z izmikajočo sredico ...
in potem gredo mimo. Irena, saj si vse napisala, tudi med vrsticami. Samo večkrat je potrebno prebrati. Se splača. Lp, Caki
Ko sreča v srečanju onemi, se prebudi dvom in se navadimo na mimobežnost, pozabimo pa prisluhniti. Čestitke!
Milan Ž.
Caki, nalepša hvala in lp iz megle (danes je res gosta)
pi
Milan, hvala.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 10. 2023 ob 13:33
- Prebrano 243 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 218.8
- Število ocen: 11