
Tak kup, kot prvomajska grmada,
kot premočen strup, nemir, razvada,
ko opaziš sebe, trgati srce na trake,
ne morem kriviti tebe, kaj cepiti dlake,
ko obup prevlada na upom,
ko odpre se luknja identitete.
Ko bežiš kot pes, pred hrupom,
ko šteješ korake preklete,
ne bereš pa besede, te njene,
ko pravi ti o nesebičnosti do sebe,
kot krivda, ki cene je moraš oprati,
tak rešil jo boš, če želel boš postati.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Roko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!