Pripravljena?
Zakaj te potem moje oči s strahom gledajo?
Zakaj se ti roke tresejo?
Zakaj se ne morem premikati?
Si. Res si.
Tako nemočna še nikoli nisem bila.
Solze zadržujem.
“Nisem!”
Zaupaj mi.
Kako? Ne morem govoriti.
Še danes imam more.
Še danes slišim te glasove:
“Pripravljena si.
Zaupaj mi.
Jaz že vem.
Odidi.”
Stvar, ki lahko pomeni več stvari, ampak občutek ostane enak.
Odhajajte,
PLES.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: misli
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!