Zamišljeno razmišljam o trenutku,
ki ga nikoli ne ujamem.
Nisem prepričan, da je trenutek,
racionalna podoba sedanjosti.
Ko bom ujel trenutnost, trenutnega
se bom še bolj zmedel.
Mogoče preveč razmišljam,
zato se izgubljam v prihodnosti
in preteklosti.
Svojevrsten doprinos konfuznosti
prinaša filozofija,
katera polni moj prosti čas.
Potem nastanejo nove pesmi.
Razmišljanja velikokrat zapišem
in si s pisanjem terapevtsko
pozdravim tesnobnost.
Na dolgo in široko poskušam najti smisel.
Mogoče je smislov več,
ampak odprti um mi dopušča,
nove poglede na svet.
Nikoli ne zaprem vrat,
če tudi priložnost zaklene sebe v skrinjo.

Trminator(Primož)