Ležim pod ruševjem
Brezskrbno premetavam storžek med prsti
skale dajo edino sivino tej pokrajini
oblaki sledijo vetrovom
in včasih zastro sonce
da me objame visokogorski hlad
v dolini pa slišim skrbi
krike žrtev egoizma
med prsti ljudje premetujejo zadnje evre za položnice
večina sivih glav gara na gradbišču
mladi se izobraženi izgubljajo na ulicah
iz nahrbtnika jemljem čokolado
in med vonjem iglic hranim svoj mir
Živjo,
Sporočilo pesmi je kar pravo.
en glagol pa mi ne zveni
skale dajo edino sivino tej pokrajini
skale nudijo edino sivino v tej pokrajini
lp
Ja tako je boljše :)
hvala lepa
Tudi mene se je dotaknila, le v predzadnjem verzu bi jaz izpustila, saj se ve, da gre za prvoosebnega pripovedovalca,
lp, Ana
Seveda tako je bolje
Hvala
Čestitke k pesmi o odmiku ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
.JPG "Maks Jamski")
Napisal/a: Maks Jamski
- 21. 09. 2023 ob 08:38
- Prebrano 234 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 106.68
- Število ocen: 6