Razbrazdano nebo, ometano z dominami saj.
Strah sestavljen iz dežnih kapelj.
Vsaka ima večje oči.
Svet se zdi brez upanja, brez moči.
Koraki se potuhnejo v temi neznanega.
Srcu se mudi, utaplja se v mlakuži lastne bede.
Z nohti se oklepa zadnje zvezde.
Črna luknja grozi.
Hladilnik sameva.
Jutro se slej ko prej prebudi.
Vse knjige stojijo na svojem mestu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edo Krnić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!