Obledelo
S konico jezika
Tem najobčutljivejšim grafom ljubezni
Tipam za razpoko v zraku
Da skoznjo pošljem sliko
Fotografijo davnega leta
ki me je božala po glavi
In se mi vtisnila v večnost
S konico jezika vzdigam oblake
Na temenu razlit čopek
ki koprni in se blešči
nato gredo modrice nazaj v barvo kože
Vonj celi rane
Le jaz še stojim v pesku časa
In uokvirjena pozorno poslušam
Staranje podobe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 20. 09. 2023 ob 11:27
- Prebrano 154 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.7
- Število ocen: 3
