na poti med bresti
zagledam ptico, ki mi ne sede na rame
nisem neki Jacques ali Jack ali đek po domače
debla so kot ptičja kletka
kot rešetke zapora
ker se ne hodi po travi
ker to ni domača vas
je tuja posest
v moji deželi Krajnski
v ulici brestov
Freddy poje Zmeraj si sanjala njega
nisem del hipnotiziranih
ko kremplji grabijo k sebi
podirajo drevesa
in mora je
sredi belega dne
na nekem brdu
kjer se plača
vsak ogled scene
kino je kino
in žage so žage
pade kdor pade
odpade
kot zavržena karta ponavljajočega se filma
najraje imam v zmajevem gnezdu. več ko ima glav, manj ga je.
objem, poj mi lepe pesmi, brez strahu.
m.
Poslano:
17. 09. 2023 ob 19:12
Spremenjeno:
17. 09. 2023 ob 19:31
ni me strah :)
tako pač je
bila sem na Brdu brdovitega balkana, ki menda ni Balkan
plačujemo pa itak
pa nisem niti neki đek niti Bruce
borim se po svoje
tudi ti
tudi tebi objem ;)
Žage so žage, padajo tisti, kateri bi morali (o)stati. Žal. Narava sama (po)skrbi za selekcijo.
Poslano:
17. 09. 2023 ob 21:07
Spremenjeno:
18. 09. 2023 ob 17:56
Dragi caki, narava je tu nemočna, se mi zdi.
A nič zato, veš kako je rekel v enem štosu kmet partizanom in Nemcem - Pojdite se igrat iz mojega v en drug gozd. Če ne oni, pa gremo iz igre mi. :)
lp
pi
Res je Dominik, spregledala
zadnje čase se to vse bolj pogosto dogaja :)
hvala
Ni vse v spoznanju, ker se nekateri, določenih stvari niti ne zavedajo, še več pa je seveda tistih, ki jim ni mar niti tisto, za kar so odgovorni. Od teh je potrebno zahtevati odgovore in odgovornost. Prebujanje sebe in drugih iz more, predvsem pa razgaljanje, pa je odgovornost, ki jo nosi poezija. Čestitke za budnico!
Milan Ž.
Hvala, Milan, za odličen komentar, ob katerem se mi je z razgaljanjem resnice naježila koža ...
Vse dobro in na zbujanje
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!