vedno več je
ptičev brez gnezda
kopice sena postajajo redkost
trgovski centri pa nuja

tolpe
vrabcev in golobov
so začele zavzemati
tudi podeželja

vedno več je  srak
ki kradejo tuja jajca
in se ob kopičenju
vsega kar se sveti
glasno šopirijo
kokoške in petelini
pa so pridobili status
polbogov

lastovičja
niso več zaželjena
raje imamo
bele stene
in
steriliziran
kitajski kompot

spomladi nas ne prebudi
pesem slavčkov
bolj nas goni gonja
iskanja
prvega glasu kukavice
pri katerem se sedaj primemo
za plastično kartico
pravijo
da tudi to šteje
da mogoče šteje še bolj

vedno manj je babic
ki gredo na jug
in čeprav so zime vedno toplejše
pritiska vedno večji hlad
kateremu niso kos
niti kosi
niti
skoraj izumrle
ročno nakvačkane odeje

rdeče žolne so redkost

na vrata pa trkajo
le še inšpektorji
in
prodajalci

ver

toliko več pa se trka
na ekrane

tok tok
živijo
je kdo doma 

nas je včasih spraševalo
izgubljeno pišče
hugo

danes

mogoče noji

z glavo v pesku 

ne vem

vem pa
da me navkljub vsem
ptičjim strašilom
vsako leto
še vedno obišče
taščica

Yoda