
Ko petdeset poletij šlo je mimo,
sem večkrat sanjal le sosedo mlado.
Ki, skoraj punčka, zbujala je nado,
da me ogreje pred ledeno zimo.
Vsa bela in dišeča mlada koža,
kot cvet limonovca me je prevzela.
In v želji za dotikom mi vzdrhtela,
je roka, ki hotela je, da boža.
A že naslednji hip sem čutil silo,
obžalovanje tiho, pravi sram,
ki terjal je, da stoično priznam,
da le sanjarim. To me je zbudilo!
Tako le sanje nanjo so ostale
in pa kosti - so znanke jih obrale.
Draga Marija
ko moški gre v veneči cvet, a ga mika popek :)
objemam te z najlepšimi željami
pi
Ja, krasno, Poetesa Marija! Sonet, kot odprt mimoze cvet ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čudovito,
dobro si se znašla v moški koži in ženski nevoščljivosti ...
Lp. Olga
Lijep sonet koji se rado čita, draga Marija!
Pozdrav,
Katica
Dragi
Irena, Sašo, Olga in Katica
hvala za branje in komentar!
Lepo vas pozdravljam,
Marija
Ps.: hvaležna sem sprejela predlog, ki si mi ga ponudila, draga Irena.
Pozdravljen Marija,
lep sonet, se mi dopade - velja pa verjetno tudi obratno, kajne :) ?
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, Dejan,
Vesela sem pohvale pesnika, ki mu je pisanje sonetov "mala malica"
Bodi dobro,
Marija
Hvala, Mateja, vesela sem tvojega dotika.
Bodi dobro,
Marija
Dober sonet (tehnično popoln) fino bi bilo, da bi se vsi veneči zavedali realnosti in pustili mlade cvetove, da rastejo v svoji klimi ...
Osjećajno, na tragu književnosti za djecu.
Čestitke,
Ivan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!