Zvonec na vratih pozvoni

nekdo sklonjen stoji pred menoj

srce dobro se zave

da ponovno sem s teboj

So leta dolga že minila

skoraj pozabila sem te

ko znova si prišel na vrata

obudil spomine vse

Spominjam se še tvojih rok

ki objemale so me

in nežno me rotile

naj ne pozabim te

Zakaj odmaknil si korak

na poti

 ki te vodila k meni je

čeprav iskal si me in ljubil

me usoda vzela je

Nosila me je v druge kraje

položila me v njegov objem

da sem tebe pozabila

ko v njegove se oči zazrem

Pa želel si moj objem

mojo nežnost iz oči

čakal si

 da vrnem se

vse dolge dneve in noči

Sem ostala z njim za vedno

da si odšel me ni bolelo

ljubila sem ga s srcem vsem

a tebe je nebo uzelo

Zdaj je prepozno

 da bi ti rekla

kako pogrešam nežnost tvojo

in vem

 da ne bi mi verjel

da preklinjam usodo svojo

Milena