Na daleč
zavoham ljudi
in njihovo
namero.
Imeli bi me,
ujetnico,
promotorko
za njihove
všečke,
trofejo,
golaž.
Tvoj vonj
je drugačen,
zato
nisem zbežala.
Pogovarjaš
se z mano,
oči se ti
iskrijo
od hvaležnosti.
Skoraj bi
te povabila
na pašo,
a sem
zadnji hip
opazila, da
nisi
moja sestrična.
Na ta račun
se bodo
smejali
moji in
tvoji
potomci.
Dobro jutro Mateja,
Kdo določa kaj je svetost življenja na raznobitni paleti narave?
Zapisal se ti je prelep opis tega, kakšno naj bi bilo medsebojno čutenje,
denimo sesalcev............ in omel in smetišnic.
Včeraj so imeli v naši vasi eno gasilsko zabavo. Vsiljiv, ogaben vonj
mesa, ki se žge na ražnju, me je zelo spominjal na vonj po ožganem
človeškem mesu od napalma in znotraj gorečih , trpečih, ujetih
naposled mrtvih vojnih žrtev v požganih domovih.
VONJ JE BIL ISTI. ( Vrnil se je iz spomina na pretekla življenja v nevednosti.).
Lepo bodi in sveti kot svetilnik še naprej in kar naprej
Poznam ta občutek, pod mojim oknom se pasejo, ta čudovita bitja. Kolikokrat sem jih srečala v gozdu. Niso zbežale, le gledale smo se in odšle vsaka svojo pot.
Kot bi opisala tudi moja doživetja.
Hvala ti za to pesem.
Lp. Olga
Rajko, Olga, iz srca hvala... skupaj lahko svetimo močneje.
LpM
Prelepa pesem. Opisuje plemenito, nedolžno žival in nas, mesa željčnih ljudi. Brez občutkov za ta nežna bitja. Enkratno.
Vse lepo ti želi
MILENA
Milena, hvala, iz srca tudi tebi vse dobro.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mateja Vrhovc Mestnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!