tam preneham biti ...

 
kjer so sloke trave
pod nanosi pohlepa obležale
kjer iztrgana drevesa
nakopičena v podivjane struge
jezijo mostove rušijo domove
kjer so se brežine reke strgale
čez žitna polja
čez obraze
prej prešerne
v nanose mulja v skrb in strah
 
tam sem zgolj marioneta
na vrvice pripeta
lutka ki deluje
 
v sebi jezero pestujem
zajezujem ga v nasmeh
saj bo bolje
ko bi ga morala izliti v srd
prepolno je
na eni strani rok
ki so si kopičile znoj doline
in vrnile trudu strup
na drugi potopljenih upov

li

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
06. 09. 2023 ob 10:11

Tudi sami odtekamo, izginjamo, odnaša nas, nas brusi, ponovno naplavlja v nas samih, še dolgo potem, ko voda že odteče. Čestitke! 

Milan Ž. 

Zastavica

li

li

Poslano:
06. 09. 2023 ob 17:01

Ni ravno dolgo - čeprav je res skoraj mesec dni že, kar je voda odtekla. So pa nastale visoke brežine iz strupenega mulja ob reki Meži. To je očitno tako imenovana sanacija doline. Škoda. Vsaj enkrat bi lahko državni organi in občine postopali pošteno, kot je bilo obljubljeno in mulj odpeljali na zavarovane deponije. Zdaj ga bo Meža ob jesenskem deževju odnesla po dolini naprej, tja, kjer še ni tako zelo zastrupljene narave in okolja, kot je pri nas. Ali pa ga bo zopet ob presežku padavin raznesla nazaj po naseljih, travnikih ... do takrat se bo pa prašil in nas zastrupljal.

Globoko sem razočarana.

Milan hvala za izbor.

lp 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 03. 09. 2023 ob 20:46
  • Prebrano 224 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120.09
  • Število ocen: 7

Zastavica