Meglica nežna bi morala ostati
to si želel si dragi moj
želela sem ti sonce dati
zaplavati v nebo s teboj
Zdaj pa solze mi drsijo
ko nikjer meglice ni
spomini stari govorijo
resnica je
da vse zbledi
Mar sem čutila samo jaz
da sonca ni v tvojih očeh
ker jih prekril je črni plaz
in na ustih je zamrl nasmeh
A vem
da čutiš dragi moj
da morja
sonca si želim
da želim objem si tvoj
ki se razteza do globin
Boš roko mi moral dati
zaplesati z menoj v nebo
pri meni moral boš ostati
čeprav se tisoč solz izlilo bo
Srce bo tvoje zaplesalo
in v očeh žarel nasmeh
ko v meglice se bova podala
na rožnatih pristala tleh
In rože bodo zacvetele
najlepše sonce zasijalo
in ptice bodo vse zapele
nebo ljubezen bo poslalo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!