Pustite
Pustite sebi korenine,
da drevesom poženejo listi,
brez žuljev otrok,
brez zemljevida Silicijeve doline
in črnih saj Amazonskega pragozda.
Naj s klorofilom zapolnijo
prazne poglede peščice,
ki skozi okna ekranov
opazuje rast gomil
z nagrobniki iz bankovcev.
Pustite drevesom krošnje,
da se bodo družile z gnezdi ptic,
brundale z žuželkami.
Naj si v njihovi senci
zaljubljenci postrežejo
s poljubi brezčasnosti
za danes in jutri
in mnoga leta vseh otrok.
Pustite te stare pokončne bojevnike,
da bo iz njihovih skritih branik
ponovno kapljala zora.
Krasno.
Drevesa vdihujejo naše izdihe.
Drevesa izdihujejo naše vdihe.
Kar primerno sliko profila imaš za to preroško pesem.
Zmaga bo seveda naša, smo tik pred zdajci,
ekosistem je močnejši, naša zavest je širša
in močnejša od gomile smetilcev planeta.
Lepo bodi
Tako v poročilih, dokumentarnih oddajah, povsod je beseda o zavedanju in pomenu dreves. A v tvoji pesmi je še posebej rahločutno strnjena bolečina planeta in pohlep človeštva.
Lp. Olga
Čestitke k ekološko obarvani eksistencialni pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 27. 08. 2023 ob 21:14
- Prebrano 252 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 119.5
- Število ocen: 5