V meni otroško čarobnost požene,
ki se igraje preteče skoz vene.
Ko gledam navihanost tega otroka,
saj je svobodna njegova še roka,
ki zna se iskreno smejati, jokati.
Ko ni še izgubil te iskre vesolja,
ko ni ugrabila odraslih ga volja.
Ko stisne se k meni to majceno bitje,
zaupa in čutim v objemu to zlitje.
Se smeje in vriska, kriči in se stiska.
Ko skače in teče, igra se in joče.
Ko nekaj si vzame, pa hoče in noče.
Ko je odprta njegova še duša,
ko ves svet na novo, iskreno okuša.
nič tako ne odžeja kot iskrenost otroške duše. lepo.
lp, m
Res je to posebna energija
Lp. Olga
Poslano:
21. 08. 2023 ob 09:41
Spremenjeno:
21. 08. 2023 ob 09:46
ta iskrena otroška duša
vesolju trajno bi vladala.
Kako to drži. Zlo v ljudeh, preračunljivost zloba, privošcljivost, zavist ....
Vse z drevesa spoznanja. Namesto, da bi se jih izogibali, smo jih sprejeli kot vrline za uspeh na tem svetu.
Upam, da bomo kdaj spoznali in cenili tiste, ki še imajo otroško dušo.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!