Nisi razumela kaj ti breza šepeta
zato si v nepregledni koloni izgubila
besede, ki marširajo skozi to pesem
pojoč o osamljeni zvezdi,
ki sije nad visoko planino
na kateri sta se srečali najini usodi
Sanjač sem
in bilo me je strah, da se ne bom prebudil,
če kaj rečem
ti pa tudi nisi nič vprašala
in tako sva v neizrečenem refrenu
našla besedo z osmimi črkami,
ki je zapolnila
praznino v najinih srcih
Tvoje oči so ohranile svoj mir
ko so me vešče, zagonetno gledale
njihov glas pa je bil močnejši od vetra
globlji od vseh rek,
ki tečejo po vesolju
Dokler si plesala z menoj
in dišala po divjih hijacintah,
v obleki iz svetlobe
med zemljo in nebesi
je bila tvoja duša odprta
in videl sem
deklico, ki zbira papirnate prtičke
in sanja
pomlad v Parizu

Jure Drljepan (JUR)